Foto: Marc Pell/Unsplash
#96
Dočakali smo smrt, dočakali smo »končni« konec, a majhni konci se v našem telesu dogajajo ves čas. Kako se razlikujejo od tistih zadnjih? Kaj se zgodi, ko bi se moralo nekaj končati, pa vztraja? In ko pravi konec pride, kaj nas razgradi in kako?
Cianobakterije so vir kisika in pomembne za ekosistem, lahko pa so javnozdravstveno tveganje. Slovenski sistem monitoringa kakovosti voda in obveščanja o morebitnih nevarnostih spregleduje cianobakterijska tveganja v številnih vodah. Ljudje in živali, ki jih uporabljajo, so tam prepuščeni lastni presoji.
O nevarnostih in prepoznavanju teh organizmov bomo v sredo, 17. maja, ob 18. uri razpravljali Mestni knjižnici Ljubljana – knjižnica Šiška. Na dogodku bodo sodelovali znanstveniki Nacionalnega inštituta za biologijo in ustvarjalci projekta Slovenske motne vode iz zavoda Strašno hudi.
Podoba smrti s koso ni naključna, je plod prepleta starogrške mitologije, krščanske ikonografije in zanimanja za človeško anatomijo v srednjem veku. Ta motiv se je v slovenskem prostoru pojavil že v 13. stoletju.
Na pogovornem večeru cikla Ljubljana moje mladosti smo tokrat gostili novinarja in publicista Toneta Hočevarja, ki je svoja formativna leta preživel v Ljubljani, nato pa ga je za vrsto let poklicna pot odpeljala v tujino.
Dočakali smo smrt, dočakali smo »končni« konec, a majhni konci se v našem telesu dogajajo ves čas. Kako se razlikujejo od tistih zadnjih? Kaj se zgodi, ko bi se moralo nekaj končati, pa vztraja? In ko pravi konec pride, kaj nas razgradi in kako?
#94 Konec dočakamo vsi, a vsak na svoj način. Kako preživeti zadnje tedne? Kaj se takrat dogaja v našem telesu? Kako lahko bližnji podprejo umirajočega?
#93 Smrt opisuje kot »eksplozijo neporabljene energije«, v kateri se sprostijo neizpolnjene sanje, načrti, vizije in ljubezen. Svojcem pomaga to energijo ujeti, namesto da pred njo zbežijo.
Maji in Klari se pridružuje komunikatorka znanosti Zarja Muršič. Skupaj bodo v serijah, Navodila za konec in Glasovi tišine, raziskovale temo, pred katero najraje zamižimo: smrt.
No. 092 • Raziskovalka, ki ve, da se da sistemske mline na veter premagovati z neomajno vztrajnostjo in pozornostjo do drobnega tiska.
”
#95 Antropologinja in etnologinja v svoji pisarni trenutno »živi« z vsaj 150 ljudmi, natančneje, z njihovimi zgodbami. Raziskuje, kako mrtvi še naprej vplivajo na svet tistih, ki ostajajo.