RE: Kolja Saksida

 

#posebnaizdaja

Z avtorjem animirane serije Koyaa o druženju z večnim najstnikom, zlomih rok in vzponih.


 
Koyaa s pričesko, ki si je ni utegnil pravočasno urediti. Foto: Strašno hudi

Koyaa s pričesko, ki si je ni utegnil pravočasno urediti. Foto: Strašno hudi

 

Na kratko vrtiva časovni stroj in vas peljeva v preteklost, ampak vseeno za hip ostanemo še v sedanjosti. 

Na plano sva s posebnim razlogom potegnili podkast s strašno hudim animatorjem Koljo Saksido in jo ponovno predvajava, ker je pravkar ušpičil nekaj novega. Serija animiranih filmov Koyaa in nagajivi predmeti, o kateri smo govorili pred dvema letoma, je te dni dobila drugo nadaljevanje.

Koyaa še vedno živi na gorski polici visoko nad oblaki in še vedno mu družbo dela gospod Krokar, samo preglavice, ki mu jih tam povzročajo predmeti, so drugačne.

Tudi novi filmi so namenjeni otrokom 3+ in družinam, sporočajo pa, da sta vztrajnost in ustvarjalnost pri reševanju problemov ključ do uspeha.

Kolja, kaj novega je njega in tebe tudi doletelo v teh dveh letih, ko smo bili nazadnje videli?

Format serije smo sicer zadržali, se pravi, da v vsakem filmu predmet oživi in nagaja Koyii, on pa ga mora z ustvarjalno rešitvijo spraviti v red. Uspelo nam je tudi realizirati igrico za mobilne telefone. Narejena je v tehniki stopa animacije. Takšnih v svetovnem merilu ni veliko, večinoma so narejena v 2D ali 3D tehniki.

Je kateri del ustvarjalnega procesa pri nastajajnju serije le potekal drugače? 

Niti ne. Scenarije smo pisali 2012/13 in so nastajali sočasno kot teksti za prvo sezono. V teh dveh letih so se zgodile malenkostne spremembe, ko smo brali scenarije in zgodboris, ne pa tudi drastične.

Je pa vsaj tvoja pričeska drugačna.

Moja je res drugačna, Koyeeva pa je ostala enaka. Do približno dvajsetega leta sem se strigel sam, zdaj se v Mercatorju pobrijem na kratko. To je res sprememba, drugih večjih pa ni. Tudi ekipa ostaja enaka. Izdelovalci lutk, scenografi, direktor fotografije, asistent kamere, … za postprodukcijo slike skrbijo isti ljudje. Pridružil se nam je le animator iz Poljske, pa pomočnik režije je bil tokrat Marko Čeh. Prej sem delal z Majo Križnik, ki tokrat ni mogla, zdaj je bil Marko desna roka v studiu.

V dveh letih ste torej ustvarili sedem novih epizod. Produkcija je že sama po sebi dolgotrajna. So se vmes na pot postavile še kakšne ovire? 

Ko smo se nazadnje pogovarjali, smo imeli veliko že vnaprej pripravljenega, tako da smo si olajšali delo s prijavo na razpisa Slovenskega filmskega centra in RTV Slovenija. Je pa res, da se soočamo z enakimi ovirami kot prej. Vsak film moramo namreč posebej prijaviti na razpis, celotne serije ne moremo. Dokler se stvari ne bodo spremenile, ne mislim več naslednjih deset let prijavljati vsakega filma posebej. 

Malo bom zdaj skočil še drugam. Tako ali tako delam že na dveh celovečernih animiranih filmih, kjer Koyee ni. Po desetih letih lahko serijo zaključimo. Uspelo nam je narediti 14 epizod, dokumentarni film Živjo Koyaa in mobilno igrico. Veliko energije smo vložili v razvoj tega lika in vseh epizod. Seveda si želim, da bi to počeli še naprej, vendar le, če se bodo razpisni pogoji spremenili tako, da bom lahko prijavil vso serijo hkrati. 

Se pravi, skačeš drugam. Kam?

Sem član velike mednarodne koprodukcija, omnibusa. Sodelujemo štirje režiserji in režiserke iz Slovaške, Češke, Poljske in Slovenije. Za sam projekt smo že prejeli nagrado Eurimages za razvoj mednarodnih koprodukcij. 

Vsaka država bo priredila kratko zgodbo češkega avtorja Arnošta Goldfama. Likovna zasnova je enaka v vseh filmih, vsaka ekipa pa nato avtonomno s svojim režiserjem in direktorjem fotografije snema film. Film povezuje skupna tema: izguba. Tema gotovo ni najlažja, a je scenarij zastavljen tako, da bo otroke, starejše od osmega leta, znal soočiti z izgubo. Seveda jo vsi poznajo, saj jim je morda umrl kdo od starih staršev, ali pa domača žival, na katero so bili navezani. 

Drugi animirani film pa nastaja po knjigi Maše Ogrizek, Gospa s klobukom. Tanja Komadina je avtorica ilustracije, jaz ga bom režiral. Tokrat v njem ne bo lutk, ampak bo narejen v 2D tehniki. Rad bi ohranil slog, ki ga Tanja sicer razvija.  

Koyaa pa medtem gotovo ne bo povsem izginil z obzorja.

Še vedno me gleda doma in ko sedim v pisarni. Sicer sem človek, ki rad načrtuje, in trenutno Koyee nimam v načrtu, kar pa ne pomeni, da si ga želim pozabiti. Rad bi napisal 13 novih scenarijev.

 

Kako nastajajo filmi, kdo pri tem sodeluje in koliko glav, rok in nog sploh potrebuje Koyaa, da mu nič ne manjka, prisluhnite v podkastu, ki sva ga posneli, ko sva ga posneli pred dvema letoma.


Vsebina je nastala v okviru projekta, ki ga vodi Oštro in podpira Ministrstvo za kulturo.