Pogovor z Aleksandro Balmazović v Slovanski knjižnici

Maja Čakarić, Aleksandra Balmazović in Klara Škrinjar v Slovanski knjižnici.

Strašno hudi smo se pred časom vkrcali na vlak in se iz dvorane Slovanske knjižnice, kjer smo se uvodoma zbrali, odpeljali v svet. Naš cilj je bil Srbija. In to z zelo dobrim razlogom.

V Slovanski knjižnici, in drugih knjižnicah, ki sodijo pod dežnik Mestne knjižnice Ljubljana, je namreč predzadnji marčevski teden zaznamoval cikel Svet med nami, v katerem predstavljajo kulturo izbrane države, tokrat srbske.

Zato smo za strojevodjo te poti izbrali Aleksandro Balmazović, gledališko in filmsko igralko ter producentko, ki je zasebno in ustvarjalno v veliki meri razpeta med Slovenijo in Srbijo.  

Njena navezanost na srbski prostor, ali pa zlasti na Beograd, sicer ni vzklila po naključju. Tam je študirala igro in že med študijem in, seveda, po njem začela delati v obeh državah.

V pogovoru smo se med drugim spomnili filma Sivi kamion rdeče barve, v katerem je pred 18 leti briljirala skupaj z legendarnim igralcem Žiko in za vlogo rdečelase Suzane prejela več nagrad, med drugim je kot prva Slovenka na Berlinalu prejela nagrado Zvezde v vzponu (Shooting stars) za mlade in perspektivne igralce, ter skočili v sedanjost s srbskim filmom Usekovanje, v katerem blesti danes.

Kako se sooča z reakcijami srbske in slovenske publike, kako je z občutki, ko »nikdar nisi povsem naša in vedno si malo tudi njihova« in kaj srbskega je tisto, za kar si želi, da bi se ustalilo tudi v Sloveniji in obratno, izveste v posnetku pogovora.

Utrinek iz pogovora.