Vemo ali mislimo, da vemo? Onkraj zmotnih predstav z Ano Kisovar
Simbolna upodobitev programa Dall.e.
Avtorici: Klara Škrinjar in Maja Čakarić
Strašno hudi, ki so v tej sezoni Strašno brihtni, tudi ozaveščajo javnost o pomenu raziskovanja in izobraževanja nasploh. Zato je včasih treba razbiti takšne in drugačne trdovratne zmotne predstave o zapletenih poklicih, področjih ali temah, s katerimi se ljudje ukvarjajo.
Tokrat jih pojasnjuje zdravnica in ginekologinja Ana Kisovar.
Žensko zdravje, to je zdravje, omejeno na rodila in prsi
To je ena izmed napačnih predstav, kaj pomeni žensko zdravje. Pogosto pomislimo le na rodila in prsi, ostalo pa pozabimo. V znanosti se vedno bolj zavedamo, da sta žensko in moško telo v biološkem smislu precej različna. Ženske imamo drugačne manifestacije nekaterih bolezni in večji delež avtoimunih obolenj. Kljub temu je zelo malo študij, ki raziskujejo razlike med moškimi in ženskami v tem kontekstu.
Značilen primer je srčni infarkt, pri katerem imajo ženske pogosto atipične simptome. Kako so lahko atipični, če ženske predstavljamo polovico populacije? Kljub temu smo ženske še vedno obravnavane kot atipične, ker so bile študije o prepoznavanju kliničnih znakov srčnega infarkta večinoma narejene pred desetletji na moških. Klinična praksa potrebuje več časa, da se prilagodi.
Ženske pogosto doživljajo slabost, vrtoglavico, utrujenost in druge simptome, ki se razlikujejo od moških, zato so ti simptomi pogosto spregledani. Biomarker za srčni infarkt, troponin, je pri ženskah že avtomatsko nižji, zato potrebujemo bolj občutljive teste za njegovo zaznavanje. Tudi v tem primeru so bile študije sprva narejene na moških, zato testi niso prepoznali povišanih vrednosti pri ženskah. Trajalo je približno deset let, da smo razvili dovolj občutljive teste in prilagodili referenčne vrednosti glede na spol.
Še bolj zapleteno pa je raziskovanje nosečnic, saj so občutljiva skupina. Raziskovalci se je izogibajo, predvsem zaradi zgodovinskih primerov, kot je bil s talidomidom. Talidomid je bilo zdravilo proti slabosti, ki je povzročilo številne okvare pri otrocih, vključno z nerazvitostjo udov. Od takrat se raziskovalci zelo neradi lotevajo nosečnic kot ciljne skupine, kar je postalo očitno tudi med pandemijo COVID-19, ko je bilo raziskovanje nosečnic zelo omejeno.
Moški so v nekem pogledu enostavnejši za raziskovanje, saj nimajo hormonskih nihanj in menstruacije, kar jih naredi bolj primerljive in raziskave na njih lažje izvedljive.
Človeški papilomavirusi HPV so “ženska zadeva”
Področje reproduktivnega zdravja pogosto dojemamo kot izključno ženski problem. Vendar je pomembno poudariti, da tudi moški niso izvzeti iz te zgodbe.
Zelo sem ponosna na Slovenijo, ker je v program cepljenja proti humanemu papiloma virusu (HPV) že vključila tudi dečke od šestega razreda. Skupinska zaščita oziroma imunizacija je ključnega pomena, saj HPV ne povzroča težav le pri ženskah, temveč lahko tudi pri moških vodi do resnih zdravstvenih stanj, kot so rak penisa, rak ustnega dela žrela in rak zadnjika. Čeprav so te oblike raka redkejše pri moških, jih vseeno lahko povzroči okužba s HPV.
Opazila sem, da se fantje, predvsem moji vrstniki in starejši, pogosto sploh ne zavedajo teh tveganj. Mnogi niso nikoli slišali za pomembnost preventivnih pregledov, kot je bris materničnega vratu, ki je sicer bolj relevantna tema za ženske. Zato je ozaveščanje o teh temah pomembno za obe strani – ne le za ženske, ampak tudi za moške, saj jih neposredno ali posredno zadeva.
Bolečine in težave zaradi endometrioze bodo izzvenele z nosečnostjo ali vsaj z menopavzo
Dejstvo je, da v času nosečnosti ni menstruacije. Res je tudi, da pri mnogih bolnicah opazimo izboljšanje endometrioze ali odsotnost simptomov po rojstvu otroka in tudi med dojenjem, če menstruacija ne nastopi. Vendar pa je napačno prepričanje, da bo nosečnost ali otrok rešila vse težave. Ko se menstruacija vrne, se lahko nadaljuje tudi endometrioza.
Obstaja tudi napačna predstava, da se endometrioza konča z menopavzo. Čeprav se pri večini žensk res konča, to ne velja nujno za vse ženske. Endometrioza lahko vztraja tudi po menopavzi ali po odstranitvi maternice.
Še vedno ne poznamo natančnega vzroka bolezni. Obstaja več teorij, ena izmed njih je teorija retrogradne menstruacije, kjer se tkivo med menstruacijo lušči in potuje nazaj skozi jajcevode v trebušno votlino. Po tej teoriji se endometrioza ob odstranitvi maternice ne bi smela vrniti, vendar se pri nekaterih bolnicah vseeno pojavi.
Pomembno je biti pazljiv pri osveščanju in pogovorih z bolnicami z endometriozo, da ne dajemo lažnih informacij in lažnega upanja.
Hormonska kontracepcija pomaga pri endometriozi
Endometrioza je povezana z menstrualnim ciklom in je odvisna od delovanja estrogenov. Hormonsko zdravljenje pri ženskah z endometriozo ima za cilj znižanje ravni estrogenov in zmanjšanje njihovega vpliva na endometriotično tkivo. Treba je vedeti, da hormonsko zdravljenje verjetno ne pozdravi endometrioze, ampak zavira aktivnost bolezni in s tem zmanjšuje bolečine. Po prekinitvi zdravljenja se simptomi običajno ponovijo, vendar še ne moremo napovedati, pri katerih bolnicah je tveganje za ponovitev simptomov večje.
Največ se uporabljajo kombinirani hormonski kontraceptivi, ki vsebujejo nizke odmerke estrogenov in progestogenov, kar preprečuje ovulacijo, zaustavlja debelitev maternične sluznice in posledično zmanjšuje vnetje in bolečino. Na voljo so tudi drugi hormonski preparati, kot so maternični vsadki, ki vsebujejo samo progestogene in imajo navadno manj sistemskih učinkov. Zadnji v vrsti pa so GnRH agonisti in antagonisti, ki ustavijo rast foliklov v jajčniku in s tem znižajo raven enstrogenov, vendar imajo v primerjavi z drugimi zdravili več stranskih učinkov.
Podkastu z Ano Kisovar lahko prisluhnete na tej povezavi ali v vseh aplikacijah, ki predvajajo podkaste.
Po snemanju podkasta je posebej za našo poslušalko odgovorila na dodatna vprašanja o endometriozi. Njena strokovna pojasnila so koristna za vse, ki jih ta bolezen zadeva neposredno ali posredno.
Podkasti nastajajo s podporo Ministrstva za kulturo.