Z Alešem Bergerjem smo obujali Ljubljano njegove mladosti
Klara Škrinjar, Aleš Berger, Maja Čakarić. Foto: Andraž Gombač
Med nami gotovo ni nikogar, ki ne bi vsaj kdaj v rokah držal knjige, ki jo je napisal, urejal ali prevedel Aleš Berger. Vsaj Asterixa, še raje pa prevode Samuela Becketta, Jorgeja Luisa Borgesa, Federica Garcíe Lorce, Eugèna Ionesca, ali katere od njegovih, recimo Zagatne zgodbe, Vnučki ropotuljčki, Omara v kleti, Navsezadnje.
Aleš Berger (rojen leta 1946) je diplomiral iz primerjalne književnosti in francoščine ter se pozneje uveljavil kot ena ključnih osebnosti slovenske literature. Svojo kariero je začel kot novinar na ljubljanskem radiu, nato pa je pri založbi Mladinska knjiga urejal prevodno književnost. Kot literarni kritik je spremljal sodobne trende, med drugim avantgardno poezijo. Njegov bogat opus vključuje gledališko kritiko, eseje, poezijo, romane in drame. Berger je s svojimi prevodi iz francoščine in španščine slovenskim bralcem približal mnoga dela iz svetovne književnosti. Leta 2017 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
V prvem delu tretjega pogovornega cikla Ljubljana moje mladosti smo se z njim ozirali nazaj in se korak za korakom spuščali v svet njegovih zgodnjih spominov na otroštvo in mladost.
Na tej poti, ki se je vila zlasti med Orlovo ulico, Rakovnikom in Prulami, sta mu skupaj z obiskovalci sledili novinarki in avtorici podkasta Strašno hudi, Klara Škrinjar in Maja Čakarić.
Življenjepis Aleša Bergerja si lahko preberete na portalu Obrazi slovenskih pokrajin.
V tretjem ciklu Ljubljana moje mladosti Maja in Klara gostiva pisatelja, prevajalca in urednika Aleša Bergerja (4. februar), mladinskega pisatelja Slavka Pregla (4. marec), režiserko in scenaristko Heleno Koder (1. april).
Prisluhnete pa lahko tudi minulim epizodam:
