Marko Bratuš
#011
Z vsestranskim kreativcem, ki mu je človek na prvem mestu.
Foto: Voranc Vogel
»Največkrat je tako, da ko poskusim opisati, kaj sem počel, vedno eno stvar izpustim, pa se potem spomnim: 'Aja, pa še risanke!'« Marko Bratuš, trenutno umetniški vodja SNG Nova Gorica, o tem, kaj vse je doslej že počel. Teh »aja« je res veliko.
Preden je vstopil v goriški teater, je bil umetniški vodja ljubljanskega gledališča Glej, pa soustanovitelj in tehnični direktor spletnega portala Vest, bil je selektor Javnega sklada za kulturne dejavnosti v sekciji ljubiteljskih gledališč, študiral, a žal ni dokončal radijske režije, diplomiral iz dramaturgije ... Aja. Pa še pripravljal radijske igre, pisal scenarije, režiral na radiu in v ljubiteljskih gledališčih. Aja. In občasno se prelevi v čisto pravega primorskega gangsta reperja Smaal Tokka, ki je nastal leta 2009, in to po naključju, med preizkusom mikrofonov na Vesti, danes pa ima za seboj že dva izdana albuma.
»To je lik reperja, ki se trudi, da bi ustrezal gansterskim standardom. Kar je rahla parodija slovenskih reperjev, ne njih samih, ampak pojava - da bi nekdo rekel, da živi v getu. Vsaka čast Velenju, ampak to ni geto, če imaš Mercator pod blokom in delujoč bar, pa bolj ali manj minimalce ...«
A ne glede na vse ovire, ki jih mora preskočiti, Smaal Tokk ni dežurni pritoževalec: »Ne, on ne jamra. On živi po načelu, da je treba reči bobu bob. Če je treba jamrati, rečeš, da je nekaj bad. On tako pove, da ima hudo ženo, a to tako je, ne jamra. Huda žena mora biti, če hočeš kaj imeti od življenja.«
Bratuš poskuša na vsakem koraku slediti vsakdanu ljudi. Pri tem se drži svoje rdeči niti: človeškosti človeka. »Edini skupni, osnovni imenovalec je, da smo vsi ljudje. Ko programiram v Gorici, gledam, da dajem gor take predstave, ki se ukvarjajo s človekom. Da predstava človeku, ki jo vidi, nekaj da, ko gre domov. Da odide z razmišljanjem, zadovoljstvom, da se ga dotakne.«
Vsebina je nastala na Delu.