Emilija Stojmenova Duh
#041
»Inženirke imamo lahko tudi nalakirane nohte in hodimo v petah.«
Emilija Stojmenova Duh. Foto: Matej Povše
V elektrotehniki se ne počutiva najbolj doma, sva pa zato zaupali strašno hudi inženirki Emiliji Stojmenovi Duh, da nama bo dobro udomačila svoj delovni teren.
Kar hitro nama je pomagala opraviti s predpotopno predstavo, da inženirji med delom redno vihtijo spajkalnike in ščipalnike ali pa preizkuševalce električne napetosti. Saj jih res vešče obvladajo, toda najpomembnejše orodje, ki ga sicer ne nosiš v svoji aktovki, so, kot poudarja, možgani. Ti bolje kot katero koli drugo orodje pomagajo rešiti tehnološke izzive.
Emilija Stojmenova Duh pa je ključnemu intelektualnemu naporu dodala še nič manj pomembno potrebo: povezovanje ljudi z različnih področjih družbenih ali naravoslovnih ved, pa tudi povezovanje različnih generacij ali socialnih skupin. »Ne zanima me eno samo drevo, ampak ves gozd in kako eno drevo komunicira z ostalimi.«
Najboljša študentka generacije 2009 na fakulteti za elektrotehniko in nominiranka za inženirko leta 2018 tako deluje tudi sama, bodisi pri svojem delu s študenti na katedri za informacijsko komunikacijsko tehnologijo, bodisi pri projektu nacionalne mreže ustvarjalnih laboratorijev FabLab, katerega pobudnica in koordinatorka je, bodisi pri bodisi pri digitalnem inovacijskem stičišču 4P DIH, kjer je direktorica.
Seznam njenih idej in področij, kjer se rada udejstvuje, se nikdar ne izčrpa. Ene ideje se uresničijo prej, druge pozneje, vedno pa se bodo. »Če kakšna še ni povsem uresničena, to le pomeni, da čaka na pravi trenutek.«
—-
In še, hvala za pogovor tudi ravnatelju II. mariborske gimnazije Ivanu Lorenčiču.
Podpri Strašno hude
Bi jih radi spoznali še več? Bi jih bili pripravljeni tudi podpreti? To lahko storite tu.
👇
Vsaka donacija pomeni veliko. Ob vsaki bova tudi skočili do stropa. Obljubiva.