Hana Hawlina
#048
Raziskovalka možganov, tvorjenja spomina, domišljije in naše sposobnosti predstavljanja skupne prihodnosti.
Hana Hawlina. Foto: Strašno hudi
Naši možgani prav radi naredijo kakšen kiks, drobno ali večjo napako. Se zgodi. Ne gre jim tega vedno zameriti. Če že poskušaš čevlje postaviti v hladilnik namesto v omaro, se lahko samo hahljaš sam pri sebi in se jim čudiš.
Možgani so nedvomno vredni čudenja. So kot samosvoj planet, za katerega verjameš, da ga dobro poznaš, pa te redno preseneti tudi takrat, ko se sprehajaš po predelih, ki si jih že večkrat obiskal in se ti zdijo že uhojeni in znani. Njegove manj in bolj znane kotičke pri svojem raziskovalnem delu podrobneje spoznava tudi Hana Hawlina.
Asistentki sociokulturne psihologije in doktorski študentki na švicarski univerzi Neuchatel so možgani odskočna deska v bazen, kjer sicer ni napihljivih igrač, je pa veliko možnosti za resno, a tudi igrivo preučevanje njihovih lastnosti in sposobnosti. Raziskuje, kakšne kognitivne bližnjice možgani ubirajo pri presojanju, kako tvorijo spomine, kakšno vlogo imajo pri tem naše izkušnje in vedenje … Sploh pa, kje je mesto za domišljijo, v kakšnih okoliščinah nastaja in kdaj jo sploh lahko ulovimo.
V tem smislu je zanimivo prisluhniti tudi razmisleku, kako si naši možgani zamišljajo prihodnost. Hana se pri raziskovanju ne osredotoča le na naše možgane, njegove trike in sposobnosti, temveč tudi, kako si ne nazadnje prihodnost predstavlja več možganov, se pravi tista skupnost možganov, ki tvori družbo, prav tisto, katere člani smo in jo soustvarjamo.
S Hano smo se v podkastu pogovarjali, kako se možgani trudijo razvozlati sedanjost in razmišljati več korakov naprej v nejasno prihodnost. Tema je toliko bolj zanimiva v tem času, ki ga je zaznamoval koronavirus z vsemi njegovimi zdravstvenimi, političnimi in družbenimi posledicami. Slabo leto že zdaj poskušamo osmišljati novo realnost, z njo pa tudi številne nove resnice in »resnice«; poskušamo, ker si jo tudi moramo. Nazaj se ne bomo vrnili.
Kakšna ta pot bo, kakšne cilje imamo pred seboj posamezniki in družba, kako čvrsto verjamemo v prihodnost, vsa ta vprašanja si pri svojem raziskovalnem delu postavlja Hana, del odgovorov nanje pa odstira tudi v podkastu.
S Hano smo se v nekoliko toplejšem obdobju dobili v MKL - Slovanski knjižnici.
Podpri Strašno hude
Bi jih radi spoznali še več? Bi jih bili pripravljeni tudi podpreti? To lahko storite tu .
👇
Vsaka donacija pomeni veliko. Ob vsaki bova tudi skočili do stropa. Obljubiva.