Matevž Dular
#057
Znanstvenik, ki se spogleduje z mehurčki v vseh njihovih pojavnih oblikah, in velik smučarski navdušenec.
Matevž Dular. Foto: Matej Povše
Ne gre drugače, kot da najprej razvozlamo uganko. Takole gre:
Sonce, zemlja, mesec
vrté se brez kolesec,
letijo brez peresec,
v nebó se točijo,
na vejo skočijo,
brez poka počijo.
… morda ste med tistimi, ki je že od vrtca niso slišali, zdaj pa je napočil trenutek, da pobrskate po spominu in na plano izvlečete pravilen odgovor.
Ali pa poskusite z bližnjico. Odgovor na uganko se glasi: mehurčki!
Oton Župančič je razmeroma zagoneten, vendar ni povsem zafecljan. Mehurčki, o katerih govorimo v tokratnem podkastu, pa so nekoliko bolj.
Povezani so namreč s kavitacijo. Strašno hudi strojni inženir Matevž Dular jo preučuje že vrsto let. Kaj hitro pove, da beseda marsikoga zmede. Ničkolikokrat dobi vprašanje: Kaj si rekel, gravitacija?
Ja, če ob besedi kavitacija malce zajameš sapo in jo poskusiš umestiti v prostor in čas, v katerem živimo, se nekako ne prebiješ dlje od kozmetičnih salonov in nekirurške odprave telesne maščobe, kar tudi je kavitacija. Pomaga pa slovar Fran. Ta pravi, da je to »nastajanje in izginjanje parnih mehurčkov v vodi«.
Matevž Dular pa opis za naše potrebe še bolj opisno dopolni. Kavitacija je nekaj podobnega kot vrenje, pri katerem prav tako nastajajo in izginjajo mehurčki, samo da je tukaj vključen še padec tlaka. »Vodo lahko uparimo tudi tako, da ne povečamo temperature, ampak znižamo tlak,« ponazori.
Če bi kuhali jajca na nadmorski višini 5000 metrov, bi jih morali kuhati pol ure, in kar je še bolj nenavadno, iz vode bi jih lahko vzeli kar z roko. Voda na takšni višini namreč zavre pri nižjem tlaku, in če tlak zelo znižamo, zavre že pri sobni temperaturi. Temu rečemo kavitacija. V resnici je videti enako kot vrenje, le da se ne spečeš, če prst pomočiš vanjo.
Kako še razumeti kavitacijo, kaj imajo z njo opraviti šampon, palični mešalnik in med drugim še evropska vesoljska agencija ter zakaj je Matevž strašno hud, pa lahko slišite v podkastu.
V podkastu se nam je pridružil tudi Matevžev profesor Brane Širok, ki je bil njegova odskočna deska za pot v svet mehurčkov tekočin.
Matevž deluje kot znanstveni svetnik in je profesor na Fakulteti za strojništvo. Bil je eden najmlajših, ki so postali profesorji Univerze v Ljubljani.
Predaval je v Nemčiji, na univerzi SRH v Heidelbergu, bil več let zunanji sodelavec univerze ENSAM v Lillu in deloval na univerzi Otta von Guerrickeja v Magdeburgu. Vodil je tudi dva projekta za evropsko vesoljsko agencijo ESA. Zelo dejaven je pri popularizaciji in komunikaciji znanosti, za ta namen redno pripravlja predavanja in poljudnoznanstvene prispevke. Leta 2017 je bil uspešen na razpisu Evropskega znanstvenega sveta (ERC) in pridobil sredstva za petletno bazično raziskovanje kavitacije in njenih možnih aplikacij pri čiščenju voda.
Večino časa, vsaj delovnega, preživi v laboratoriju, nedelovnega pa zelo pogosto v gorah, a ne zato, da bi tam kuhal jajca.
Z Matevžem sva se dobili v SNG Drama Ljubljana.
Sicer pa podkasti v tej sezoni plujejo na glasbeni podlagi Strašno hude performerke, pevke in harfistke Zvezdane Novaković.
Podkasti nastajajo s podporo Ministrstva za kulturo.
Podpri Strašno hude
Bi jih radi spoznali še več? Bi jih bili pripravljeni tudi podpreti? To lahko storite tu .
👇
Vsaka donacija pomeni veliko. Ob vsaki bova tudi skočili do stropa. Obljubiva.