Matter
#024
Med iskanjem poti do vesolja se je zgodilo nekaj neverjetnega. Našli sva ga! Kar tukaj, pred našim nosom.
Foto: Arhiv Matter
Našli sva vesolje glasbe. In našli sva ga v Kamniku. Tam, kjer so ga odkrivali Dacho, Tunja in Levanael, trije strašno hudi fantje, trije glasbeni pustolovci skupine Matter, ki so konec lanskega leta izdali tretji album Troglav.
»Kamnik je neka referenca, baza za vse metafore, ki jih gradimo,« pove Dacho. A vesolje je prostrano, Kamnik pa majhno mesto, v katerem se lahko, če ti je dolgčas, hitro izgubiš, pravijo fantje. »Za nas je bilo ključno, da smo začeli ustvarjati. Pozitivna ničla. Sami smo si zgradili svoj svet,« pravi Dacho.
Ta je neoprijemljiv in se ne pusti ujeti v predale definicij. Zato je tudi tako težko pojasniti všečnost njihove glasbe. Dacho pravi, da gre za metafiziko. »To je misteriozna reč. Težko jo je opisati in ujeti v majhno stekleničko ali definirati formulo, saj vsaka definicija uniči magijo.« Zato se, kot poudarja Levanael, načrtno izogibajo temu. »Ko dobimo formulo, jo uporabimo, potem pa hočemo čim dlje stran od nje, da se ne zaciklamo.«
Matter ustvarjajo v glasbenih prostranstvih, v katerih ne vidijo meja. Oziroma poznajo znano, ampak iščejo, raziskujejo tudi neznano. V zvoku in besedah. Slednje marsikomu vzbujajo občutke ugodja, a tudi kodrajo možgane. Meduze? Lev in tiger? Duplica in Pariz? Verjetno ne moremo spregledati dejstva, da bi se vsak rad dokopal do odgovora.
A smisel je ravno v tem, da poskusimo uživati ob teh … hja, nesmislih. Včasih tudi Levanael ne ve, kaj točno stoji za kakšno besedo: »Punca me vpraša, ej, kaj je pa to. Ne vem, vprašaj Daria [Dachota op. p.] in Mateja [Tunjo op. p.], mene to niti ne zanima. Jasna sta mi sporočilo in tempo, se pa ne poglabljam v določene segmente. Mene zanima občutek.«
Vsebina je nastala v okviru projekta, ki ga vodi Oštro in podpira Ministrstvo za kulturo.