Miloš Kosec
#059
Arhitekt, ki je želel postati arheolog, a je ugotovil, da je tudi ruševina arhitektura, edina, kjer smo njeni avtorji prav vsi.
Miloš Kosec. Foto: Matej Povše
Opeka, les ali slama? Na splošno izbor materiala v času poskočnih cen v gradbeništvu ni nujno najlažji in za marsikoga, ki si postavlja streho nad glavo, predstavlja tehten razmislek in pogosto pregledovanje zalog v denarnici. Ob njem pa se razpira še eno vprašanje: kako graditi kakovostno. Nanj so sicer prepričljivo odgovarjali trije prašički v znani pravljici in ni videti, da bi sami z odločitvijo imeli večjih težav - en se je zavedal kakovostne gradnje, druga pa sta, po domače, špekulirala.
Zgodba res ne izrisuje vseh sodobnih nepremičninskih zagat, o katerih premišljuje in jih pogosto postavlja pod vprašaj arhitekt, sodelavec Muzeja za arhitekturo in oblikovanje ter predavatelj Miloš Kosec. Pravi, da bi se sam sicer vsaj intuitivno zavezel za opeko, ker ga nanjo vežejo spomini na psihadeličen niz popolnoma identičnih hiš v londonskem predmestju, a če bi premislil natančneje, bi izbral les.
»Les je del enačbe, ki je pri nas še popolnoma neizkoriščena; je eden izmed tistih očitnih odgovorov, kam bi morali zapeljati ne samo arhitekturo, ampak celotno obravnavo prostorskih in družbenih problemov pri nas. Na trgu nepremičnin imamo nevzdržno situacijo, problem pa imamo še z okoljskimi spremembami. Beton in drugi okoljsko potratni materiali naše možnosti preživetja na Zemlji samo še poslabšujejo,« pravi Miloš.
Vendar pa ne more mimo tehtnega pomisleka: ali je les res slaba rešitev za družbeno zgradbo, če imamo zunaj volka? Po njegovem bi se morali vprašati, kako bomo rešili problem volka, ne kateri material bomo izbrali. »Mogoče je pametno, da ga ne rešujemo tako, da se vsak zapre v svojo utrdbo iz različnih materialov, ampak da najprej opravimo z njim, potem pa lahko živimo celo z inkluzivnostjo vseh treh materialov in še kakšnega. Volka pa se nam ni treba bati.«
V pogovoru je sodeloval tudi pravnik in Milošev dolgoletni prijatelj Miha Hafner, ki pri njem ceni, da je vedno kritičen, a v dobrem pomenu te besede: njegov argument je vselej utemeljen na znanju, pri podajanju je pogumen, vedno ponudi tudi možne rešitve in nikoli ne razmišlja ozkogledo.
Sicer pa podkasti v tej sezoni plujejo na glasbeni podlagi strašno hude performerke, pevke in harfistke Zvezdane Novaković.
Podkasti nastajajo s podporo Ministrstva za kulturo.
Podpri Strašno hude
Bi jih radi spoznali še več? Bi jih bili pripravljeni tudi podpreti? To lahko storite tu .
👇
Vsaka donacija pomeni veliko. Ob vsaki bova tudi skočili do stropa. Obljubiva.