Žiga Divjak

#045

Režiser, ki ne verjame, da bo ena predstava spremenila svet, lahko pa spreminja mikrosvetove.

Včasih je naša družba v svoji vnemi preveč sistematična in pod preprogo pomete marsikateri problem, ki bi moral biti viden. A ni nujno, da ta tam ostane za vedno oziroma da je prepuščen temu, da se na njem nabira prah.

Strašno hudi gledališki režiser Žiga Divjak pogosto dvigne preprogo in pogleda, kaj bi se dalo potegniti izpod nje, izpostaviti, opozoriti, spremeniti. Zalog je dovolj. Naj gre za problem izkoriščanih delavcev ali migrantov.

Kot pravi sam, verjame v to, da je treba spremembe udejanjati v vsem, kar počneš, in sam pač počne gledališče. »Ne verjamem, da bo ena predstava spremenila svet, mislim pa, da lahko spreminja mikrosvetove. Spremembe ne vidim več drugače kot tako, da se premika neke majhne stvari.«

Žiga je nazadnje v predstavi Gejm, koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana, pokazal, koliko ovir morajo migranti preskočiti in zaobiti na zadnjih 50 kilometrih poti, preden vstopijo v Evropo.

O teh ljudeh pričajo policijska poročila, kjer pa so vsa njihova življenja, trpljenje in izkušnje povzeti v številke, ki se nabirajo v stolpcih o nezakonitih prehodih meja, prošnjah za azil …

→ Oštro.si: Na balkanski begunski poti sistematične kršitve človekovih pravic.

Žiga in ustvarjalci predstave so številkam vrnili življenje. Izkazalo se je, da je to na poti do Evrope zoženo le na najbolj osnovno: preživetje. Dostojnost je prepuščena sreči ali pa milosti in nemilosti policistov, ko jih ujamejo na poti do cilja, potem pa bodisi spoštujejo njihovo prošnjo za začetek azilnega postopka bodisi jih vrnejo nazaj. Proti Bosni, proti startu. In na čakanje na nov začetek Gejma.

»Res ne želim živeti v družbi, kjer je popolnoma neproblematično, da ljudi predaš nekam, kjer veš, da bodo v najboljšem primeru vrženi v totalno nehumane življenjske situacije, da ne govorim o res brutanem mučenju, pretepanju in uničevanju stvari,« pravi Žiga.

V podkastu gostimo tudi Katarino Morano, filmsko režiserko in dramaturginjo in njegovo stalno partnerko. Tako in drugače.

Žiga Divjak je avtor številnih gledaliških predstav, za katere je bil tudi že nagrajen. Nazadnje je bil nominiran za nagrado Slavka gruma - za uprizoritev besedila Sedem dni. Pred dvema letoma je predstava 6, ki jo je režiral, prejela Veliko nagrado Borštnikovega srečanja za najboljšo uprizoritev, pred tremi leti, takrat je moral bit star približno 25, je dobil Borštnikovo nagrado za najboljšo režijo (Človek, ki je gledal svet), pred tem pa še Prešernovo nagrado, ki jo podeljuje akademija za gledališče, režijo, film in televizjio (Tik pred revolucijo).

Z Žigo smo se dobili in pomenili v kletnem salonu SNG Drama Ljubljana.

Podpri Strašno hude

Bi jih radi spoznali še več? Bi jih bili pripravljeni tudi podpreti? To lahko storite tu.

👇

PODPRI

Vsaka donacija pomeni veliko. Ob vsaki bova tudi skočili do stropa. Obljubiva.