S Slavkom Preglom smo šli na sprehod po Ljubljani njegove mladosti
Slavko Pregl, Maja Čakarić, Klara Škrinja. Foto: Nina Ambrož/Knjižnica Otona Župančiča
Kako živopisni so črnobeli spomini, se je še kako lepo pokazalo na poti, ki smo jo na pogovornem večeru Ljubljana moje mladosti prehodili s Slavkom Preglom. Na teh poteh si zdaj že tretje leto s sogovorniki ogledujemo kar obsežna območja Ljubljane, mesta, kakor se jim je ped za pedjo razkrivalo v mladih letih. Ne da bi se nam bilo treba dosti premakniti.
Tokrat smo se zadrževali predvsem v Šentvidu in sledili Slavku Preglu, ko nas je vodil po soseski, kjer je živel, bližnjih travnikih in gozdu, kjer so s prijatelji nabirali storže in borovnice, OŠ Franca Rozmana Staneta in Gimnazijo Šentvid, kjer se je šolal, pa tudi med njegovimi knjižnimi interesi, ki so bolj kot študij ekonomije zaznamovali njegovo življenjsko pot.
Slavko Pregl je bil predsednik Društva Bralna značka in Društva slovenskih pisateljev, pa prejemnik Levstikove, Schwentnerjeve, Župančičeve nagrade ter reda za zasluge, predvsem pa pisatelj, ki nas že pol stoletja seznanja z navihanimi junaki in njihovimi prigodami. Te se nadvse rade zgodijo, ko trčijo ob svet odraslih, ali ko jim pot prečkajo povsem običajne zoprnije in radosti, tako zelo značilne za vsakega odraščajočega človeka. Ampak iz teh trkov se rojevajo tudi najboljše pustolovščine, obdane s humorjem, toplino, vedrino in blago družebeno kritiko.
Na wikipedii je treba kar nekajkrat zavrteti kolešček na miški, da prideš čez seznam vseh del, zato zgolj za to, da zbudiva spomin, navajava recimo Srebro iz Modre špilje, Odpravo zelenega zmaja, Genija v kratkih hlačah in njegovo avtobiografsko delo, v katerem humorno in anekdotično popisuje tudi otroštvo in mladost , Srajca srečnega človeka.
Življenjepis Slavka Pregla si lahko preberete na portalu Obrazi slovenskih pokrajin.
V tretjem ciklu Ljubljana moje mladosti Maja in Klara gostiva pisatelja, prevajalca in urednika Aleša Bergerja (4. februar), mladinskega pisatelja Slavka Pregla (4. marec), režiserko in scenaristko Heleno Koder (1. april).
Prisluhnete pa lahko tudi minulim epizodam:
