Vemo ali mislimo, da vemo: voda je varna za pitje, če je videti čista
Simbolna upodobitev vode, kot jo vidi program UI Microsoft Copilot.
Avtorici: Klara Škrinjar in Maja Čakarić
Stereotipe o vodi pojasnjujeta prodekanja oddelka za živilstvo, prof. dr. Barbka Jeršek, in doc. dr. Tanja Pajk Žontar z Biotehniške fakultete.
Barbka Jeršek, foto: Biotehniška fakulteta
Voda je varna za pitje, če je videti čista
Ni nujno. Če je voda videti čista, še ne pomeni, da je varna za pitje. Mikroorganizmi in kemijska onesnaževala so lahko prisotni tudi v vodi brez opaznih sprememb v videzu, vonju ali okusu. Za oceno varnosti pitne vode so nujne mikrobiološke preiskave (npr. Escherichia coli, koliformne bakterije, enterokoki, Clostridium perfringens, skupno število mikroorganizmov) ter kemijske analize (npr. nitrati, nitriti, pesticidi, težke kovine in drugi mikroelementi). Le s takšnimi preiskavami in analizami lahko ocenimo, ali je voda primerna za uživanje.
Vrela voda odstrani vse toksine
Vrela voda ne odstrani vseh toksinov in mikroorganizmov. Res je, da prekuhavanje uniči večino bakterij, virusov in parazitov, vendar nekateri sporogeni mikroorganizmi (npr. Bacillus, Clostridium) lahko preživijo temperature nad 100 °C. Poleg tega vrenje ne odstrani kemijskih onesnaževal, kot so težke kovine (npr. svinec, arzen) ali pesticidov, ki ostanejo v vodi tudi po dolgotrajnem segrevanju. Pomemben je tudi čas segrevanja – večina patogenih mikroorganizmov je uničenih po nekaj minutah vrenja, vendar to ne velja za vse. Za učinkovito odstranjevanje nekaterih onesnaževal so potrebne dodatne metode, kot so filtracija, adsorpcija z aktivnim ogljem ali kemijska obdelava.
Ustekleničena voda je boljša kot voda iz pipe
Ni nujno. Pitna voda je enako varna za pitje, ne glede na to, ali je ustekleničena ali ni, saj morata obe vrsti izpolnjevati osnovne zahteve varnosti in kakovosti. To pomeni, da ne smeta vsebovati mikroorganizmov, parazitov ali njihovih razvojnih oblik v številu, ki lahko predstavlja tveganje za zdravje ljudi, ter ne smeta vsebovati snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko pomenijo nevarnost za zdravje ljudi. Kakovost vode je odvisna od virov, obdelave in transporta, zato sta tako ustekleničena kot voda iz pipe predmet rednih testiranj.
Na dan je treba popiti osem kozarcev vode
Drži. Za dobro hidracijo moramo skrbeti v vseh letnih časih, še posebej pa poleti, ko je bolj toplo. Če je naš vnos tekočine premajhen, najprej postanemo žejni. Žeja je torej že znak, da premalo pijemo. Pri nezadostnem vnosu tekočine nas lahko boli glava, smo utrujeni in omotični. Premalo tekočine povzroči tudi zaprtost in druge večje probleme, povezane z zdravjem. Telo izgublja pomembne količine vode z znojenjem, urinom, blatom in izdihanim zrakom. Dnevno naj bi odrasla oseba popila vsaj 1,5 litra tekočine. V grobem 55 odstotkov tekočine vnesemo s tekočino in 33 odstotkov z živili, preostanek pa nam je zagotovi telo – v manjši količini nastaja kot produkt naše presnove. Živila, ki so bogata z vodo, so sadje, zelenjava in mleko. Vodo vnašamo v telo tudi s hrano, predvsem z različnimi juhami, mineštrami.
Strašno hudi nadaljujejo rubriko Vemo ali mislimo, da vemo. Začeli so jo v sezoni Strašno brihtnih, da bi z njo pomagali razbiti takšne in drugačne trdovratne zmotne predstave o zapletenih poklicih, področjih ali temah, s katerimi se ljudje ukvarjajo. Na ta način ozaveščajo javnost o pomenu raziskovanja in izobraževanja ter pomena znanja v družbi nasploh.
Podkasti in druge medijske vsebine nastajajo s podporo Ministrstva za kulturo.