Vemo ali mislimo, da vemo? Onkraj zmotnih predstav z Alom Vrezcem
Simbolna upodobitev sov, kot jo vidi program UI Microsoft Copilot.
Avtorici: Klara Škrinjar in Maja Čakarić
Strašno hudi, ki so v tej sezoni Strašno brihtni, tudi ozaveščajo javnost o pomenu raziskovanja in izobraževanja na sploh. Zato je včasih treba razbiti takšne in drugačne trdovratne zmotne predstave o zapletenih poklicih, področjih ali temah, s katerimi se ljudje ukvarjajo.
Tokrat jih pojasnjuje Al Vrezec, biolog, raziskovalec organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo in muzejski svetovalec v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Raziskovalno med drugim preučuje sove, zlasti lesne sove in kozače.
Sove naznanjajo smrt.
Ne drži. Naj najprej pojasnim, da predstava zadeva tradicije, te pa pogosto zavirajo razvoj. Tradicija je dober vpogled v preteklost, vendar ni popotnica za prihodnost. Vraže, da sove prinašajo smrt, so posledica preteklih zgodovinskih obdobij, ko si ljudje teh pojavov niso znali pojasniti. Ljudje si po naravi želimo vsako stvar razložiti. Če nam ne uspe, si razlago izmislimo. Ta morda velja ali pa ne. Največji problem je, da se teh razlag oklepamo, sklicujoč se na tradicijo.
V tem smislu je značilna predstava, da sove naznanjajo smrt. Posebnost sov je, da so nočne živali. Večina ptic ponoči ni dejavnih. Sove imajo tudi naprej obrnjene oči, kar pomeni, da njihov obraz spominja na človeškega. Poleg tega so posebej ponoči videti kot duhovi. Oglašajo se s “čudnimi” kriki, zaradi česar jih povezujejo s čarovnicami.
Celo Janez Vajkard Valvasor opisuje hudiča, ki ponoči goni na pašo polhe. Zelo verjetno pa je šlo za sovo veliko uharico, kar sta v 18. stoletju pojasnila Steinberg in Scopoli. Velika uharica tudi lovi polhe, kerso njen pomemben plen. Ima velike rdeče oči in čopke, ki spominjajo na rogove. Vse to je bilo za preprostega človeka v 14. ali 15. stoletju nič drugega kot hudič, saj druge razlage niso poznali.
Pa še to, sove ponoči privlačijo svetilke, ker se okrog njih naberejo različne žuželke. Te so lahek plen za manjše vrste, kot sta skovik in čuk. Zgodilo se je tudi, da so sove priletele k svečam ob pokojniku, da bi tam lovile vešče, toda zbrani so jih okrivili vsega mogočega. Pravzaprav je zelo zanimivo, da se ljudje nismo nič naučili iz zapiskov starih Grkov, kjer so te predstave že pojasnili in vedeli, da so sove nočni plenilci, ki jedo miši in druge male sesalce. Ljudska vraževerna neumnost je imela skozi človeško zgodovino vedno premoč nad znanostjo in resnico.
Sove so samotarke.
Odvisno, kako si samotarstvo predstavljate. Sove niso samotarke, če si predstavljate, da je samotarka žival, ki živi osamljeno. Sove živijo v parih, in ta par ima teritorij, ekskluzivno območje, na katerem gnezdi in skrbi za mladiče. Če je to samotarstvo, potem so samotarke.
Večina večjih sov se pari za vse življenje in deluje kot zelo usklajen par. Za plenilce, kot so sove, je to izjemno pomembno, saj ne gre za zbiranje jagod, ampak za vsakodnevno lovljenje miši in drugih sesalcev. Samec mora vsak dan uloviti eno do dve miši za vsakega člana družine. V gnezditvenem obdobju mora prehranjevati še samico, ki vali jajca, in vse mladiče. Na dan mora uloviti 20 miši, kar je težko, zato mora biti par izjemno usklajen in dobro poznati svoj teritorij, da jima to uspe.
Pri tem morajo odganjati vse ostale, ki bi lahko ogrozili njihov vir hrane. Zato sove živijo samotarsko in niso kolonijske, kot so nekatere druge ptice, na primer papige, ki lahko živijo v skupnostih.
Ornitologi so le opazovalci ptic, ki imajo zgolj naziv znanstvenika.
Ne drži. Ornitologija je veda o pticah. Če pogledate na seznam revij v mednarodni bazi Mreža znanosti (Web of Science), ima ornitologija poleg entomologije kot edina zoološka znanost opredeljeno svojo skupino najprestižnejših znanstvenih revij. Raziskave in objave na področju ornitologije so med najbolj naprednimi v zoologiji, predvsem zato, ker so ptice med najbolj poznanimi in raziskanimi organizmi. Tudi v preteklosti so bile ptice najbližje ljudem, zato imamo ogromno nakopičenega znanja o njih.
Kaj so torej opazovalci ptic in kaj so znanstveniki? Opazovalcu ptic težko rečemo ornitolog, saj je bolj ljubiteljski opazovalec. Ornitolog pa je tisti, ki opazovanja in terenske ugotovitve preplete z dosedanjim znanjem in s tem ustvari nova spoznanja. To ni nujno povezano s profesionalnimi nazivi, kot so doktorati, ampak vsakdo, ki z raziskovanjem ptic generira novo znanje, je lahko ornitolog. Ornitologija je trenutno ena najmočnejših in najbolj razvijajočih se ved v zoologiji.
Podkastu z Alom Vrezcem lahko prisluhnete na tej povezavi ali v vseh aplikacijah, ki predvajajo podkaste.
Podkasti nastajajo s podporo Ministrstva za kulturo.