Manca Trampuš
#015
Koala Voice ogrevajo vse več glasbenih odrov, tudi za Pixies ali državne slovesnosti. So pa tudi tik pred izidom druge plošče.
Manca Trampuš je dekle, ki je še nedolgo tega na slovenskih odrih nastopala oblečena v koalo. Nekega dne pa je kostum za vedno postavila v kot. Ker? Ker je postala pravo dekle v ospredju. Frontmanka. No, frontwoman. V strašno mladem, a strašno hudem bendu Koala Voice.
Koale so sicer doma v Avstraliji, a tudi v Sloveniji jih imamo, prihajajo pa iz Kisovca, vasi v bližini Zagorja. Poleg Mance slovensko vrsto medvedov vrečarjev, ki so od svojih avstralskih kolegov razlikujejo tudi po tem, da premorejo neizmeren glasbeni talent, predstavljajo še Miha, Domen in Tilen.
A da pojasnimo misterij s kostumom: ko so pred dvema letoma izdali svojo prvo ploščo Kangaroo's a Neighbour, ga je Manca med koncertom slekla in ga dala stran. »Od takrat naprej ga nimam več. Simboličen zaključek ere, ko sem se še počutila skrito nekje v ozadju.« Iz koale je tako na plan zakorakala z vsemi atributi, ki jih zahteva lik frontmana, opremljena Manca Trampuš. Danes pravi, da je v pravzaprav logično, da ima bend. »Ker sem bila vedno tista, ki je vse okoli sebe nagovarjala: 'Dejmo 'met bend!'«
Koala Voice so precej vsestranski: na njih lahko naletimo na koncertu pred domačimi v Zagorju ali pred drugimi domačimi v Ljubljani, ko ogrevajo oder mojstrom do zadnje potankosti urejenega hrupa Pixies ali pa na katerem izmed evropskih festivalov, pa tudi, recimo, na državni proslavi ob dnevu državnosti. »Zanimiva izkušnja. Prideš na oder in vsi samo sedijo. Nihče nima nobenega izraza. Usesti sem se morala čisto spredaj, da sem videla prvo vrsto. A kot da nihče ni upal pogledati, vsi so gledali stran,« opisuje Manca, ki je svojo »bandovsko« kariero skorajda nevede začela pred pravljičnimi sedmimi leti. Tedaj je bila še v osnovni šoli. »Malo smo se družili, igrali in glej, kar naenkrat je nastal bend!« Koala Voice.
Čez dober mesec dni prihajajo mladi glasbeniki na dan s svojo drugo ploščo Wolkenfabrik. Tovarna oblakov. Glasbo so dobesedno ustvarjali v Tovarni oblakov − Wolkenfabrik je namreč ime umetniškega naselja na Nizozemskem. A kot pravijo, glasba zanje ni tovarniški izdelek, precej bolj je ustvarjanje podobno zidanju gradov v oblakih. »Stojimo za sabo, delamo skupaj in mislimo skupaj. To je teh 20 in nekaj let, ko se ti tako ali tako vsak dan porodi milijon vprašanj: kaj sem, kdo sem, kje sem!«
Vsebina je nastala na Delu.