Aljoša Slameršak
#078
Klimatolog, ki je prepričan, da bi s tehnologijami, ki so že danes na voljo, lahko rešili problem podnebnih sprememb in večini ljudem omogočili zelo visoko kakovost bivanja.
Aljoša Slameršek. Foto: Matej Povše
Zmedo, ki jo imamo v glavi zaradi naglih vremenskih sprememb, ki smo jim priča, nama je v tej epizodi Strašno brihtnih pomagal razvozlati strašno hudi klimatolog in okoljski ekonomist Aljoša Slameršak.
Z Aljošo smo seveda pogledali mnogo dlje od dežnih kapelj, ki sicer nastanejo zaradi povsem naravnih procesov, vendar marsikdaj v njih prepoznamo tudi sled človeškega posredovanja.
Zanimalo nas je predvsem, kako sploh razmišljati in iskati rešitve za trajnostno prihodnost v času, ko se v okolje in naša življenja vpletajo krize raznolikih spektrov.
“Menim, da je zgrešena predpostavka, da potrebujemo nove tehnologije, ki še niso razvite in naj bi rešile vse naše probleme. Ta pozitivistični pristop je prisoten že od časa modernosti, že vse od poznega 19. stoletja. V resnici pa ne gre zgolj za razpoložljivo tehnologijo, temveč za njeno aplikacijo. Če imamo zgrešene principe, se lahko vprašamo, zakaj sploh uporabljamo tehnologije.
Z novimi tehnologijami pogosto povzročamo nove probleme. Tako se znajdemo v začaranem krogu, kjer potrebujemo nove tehnologije, da rešimo težave, ki so nastale zaradi prejšnjih. Namesto tega bi morali razmišljati o tem, kako bi lahko bolje organizirali svet s tehnologijami, ki jih imamo danes. Prepričan sem, da bi lahko te tehnologije radikalno omejile podnebne spremembe in omogočile visoko kakovost bivanja večini ljudi, ne le v razvitih državah, temveč tudi na globalnem jugu.”
Aljoša sicer živi v Barceloni, kjer je dela kot podoktorski raziskovalec oziroma znanstvenik na oddelku za okoljske znanosti in tehnologijo tamkajšnje avtonomne univerze v Barceloni. raziskovalno pa spremlja predvsem teme, ko so energetski prehod, podnebne migracije in podnebna pravičnost.
Prisluhnite podkastu, v katerem se nam je pridružila tudi Aljoševa kolegica Ajda Pistotnik, s katero vodita projekt Policy Lab.
Spoznala sta se, ko je Ajda za Časopis za kritiko znanosti pripravljala poglavje o pojmu odrasti oziroma degrowth po angleško, danes pa se prav s tem področjem ukvarjata v okviru organizacije Policy Lab, ki jo skupaj, četudi večinoma na daljavo, tudi vodita.
“Imela sva zelo podoben občutek glede te teme, in zdaj se je potrdilo, da je to nekaj, kar moramo delati in smo veseli, da se je tako izšlo,” je Ajda povedala v podkastu.
Podkasti nastajajo s podporo ministrstva za kulturo.
Podkast smo posneli v prostorih knjižnice Otona Župančiča – Mestne knjižnice Ljubljana.
Podpri Strašno hude
Bi jih radi spoznali še več? Bi jih bili pripravljeni tudi podpreti? To lahko storite tu .
👇
Vsaka donacija pomeni veliko. Ob vsaki bova tudi skočili do stropa. Obljubiva.